To in podobna vprašanja pri nas kmalu po prihodu postavljajo naši gostje. O medvedih na območju kočevske seže glas v deveto vas.
Kočevsko, katerega del je Kostel sodi med pretežno gozdnata področja. Največ medvedov zato živi prav pri nas, na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem. Zaradi nenehnega povečevanja števila osebkov se njihova prisotnost širi tudi na druga področja.
Medved je največja evropska zver vendar je plaha žival in se človeku izogiba. V naselja prihajajo mlajši osebki, ki v smetnjakih, na vrtovih in sadnem drevju najdejo hrano. Prikradejo se v času, ko je vse mirno in dalj časa ne zaznajo vonja po človeku. Ljudje si z grozo predstavljamo kako nevaren nam je medved. Ne zavedamo se, da je medveda še bolj strah, da bi srečal nas. Ljudje smo že od pradavnine medvedova največja grožnja. Preživeli so le tako, da so se uspešno izogibali ljudem. Medved je ljudem nevaren le v primeru, ko se počuti ogroženega. Škoda, ki jo ljudem povzroča pa je povsem druga zgodba.
Kdaj nas medved lahko napade?
Lovci pri odstrelu niso vedno uspešni strelci in jim ranjen medved lahko uide. Tovrstni primeri so zelo redki, saj so lovci dolžni v najkrajšem času poiskati zastreljeno žival. To nekaj časa traja. Ranjen medved je, če se mu preveč približamo, zelo nevaren.
Mati medvedka se boji za mladičke in jih je pripravljena brutalno braniti pred vsiljivci. Medvedka mora iskati hrano zase in medvedke, zato velikokrat odide stran od njih. Ker so medvedki, kot vsi mladički zelo prikupni, nas pogled nanje premami. Ob morebitnem srečanju z medvedjimi mladiči brez samice naj nam zazvonijo alarmi. Čimprej se vrnimo nazaj po poti, po kateri smo prišli.
Lastniki psov gredo radi na sprehod v gozd. Ko pridejo do gozda dostikrat spustijo psa iz povodca. Če pes zavoha gozdno žival se z laježem zapodi proti njej. Ta žival je lahko tudi medved. Ko ga razdraži, zbeži proti lastniku in tako pripelje jeznega medveda.
Na medveda lahko naletimo na mestu, kjer nima možnosti takojšnjega umika. V tem primeru vam bo dal jasno znamenje, da naj se umaknemo iz njegove poti. Če se ne obrnemo in mu omogočimo umika, nas bo gotovo napadel. Vsak ima rad mir, ko se prehranjuje. Tudi medved ni nobena izjema.
Najdejo se tudi posamezni medvedje, ki so izgubili strah pred človekom. Ti po navadi zaidejo v bližino mest. O njih lahko občasno beremo v medijih. Lovci njihovo usodo zaradi nevarnosti človeku, kmalu zapečatijo.
Kaj naj naredim, če srečam medveda?
Če opazite medveda na primerni razdalji se ustavite in mirno opazujte njegovo smer gibanja. Mirno počakajte, da gre svojo pot in povečajte razdaljo do njega. Če vas medved opazi, nikar ne delajte hitrih gibov in ne tecite. Pomikajte se ritensko in z ničimer ne dajte medvedu občutka, da ga ogrožate. Ko se gibljete po gozdu se vsakega nekaj časa oglasite ali pa si zapojte, da boste opozorili nase. Nikoli proti medvedu ne mečite kamenja ali vej.
Medved ljudi zavoha na daleč in se srečanju izogne. Včasih veter vonj odnaša stran in tako ga lahko presenetimo. Medved zelo hitro teče in odlično pleza. Ujame nas lahko po nekaj metrih saj doseže hitrost do 50 km/h.
Za konec še zanimivost
Medved se lahko ob srečanju dvigne na zadnje noge. To ne pomeni, da bo napadel. S pokončno držo medved preverja okolico, saj tako bolje vidi, kot če je na vseh štirih nogah.
Ja, medveda sem že večkrat srečal. Tudi sredi belega dneva. Medved redno obiskuje naše nasade lešnikov in sadovnjake. V letih, ko je v gozdu malo hrane so obiski medveda pogostejši in škoda, ki jo naredi, temu primerna.
